1. Zatem sem imel videnje: glej, odprla so se vrata v nebo in prejšnji glas, ki sem ga bil slišal govoriti z mano kakor trobento, je rekel: »Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se mora zgoditi poslej.«
2. V hipu me je navdal Duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedèl nekdo.
3. Sedeči je bil na pogled podoben kamnu jáspisu in sárdiju, vsenaokrog prestola pa se je pela mavrica, na oko podobna smarágdu.
4. Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah.