11. Dim od njihovega mučenja se bo vzdigoval na veke vekov. Ne podnevi ne ponoči ne bo oddiha za tiste, ki molijo zver in njen kip ter sprejemajo žig z njenim imenom.
12. Tu je potrebna stanovitnost svetih, ki se drže božjih zapovedi in vere v Jezusa.«
13. Nato sem zaslišal glas iz nebes, ki je rekel: »Zapiši: Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Dà, govori Duh, odpočijejo naj se od svojih naporov; zakaj njihova dela gredo z njimi.«
14. Pogledal sem in prikazal se je bel oblak in na oblaku je sedel nekdo, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Na glavi je nosil zlato krono, v roki pa oster srp.
15. Iz svetišča je stopil drug angel in z mogočnim glasom zavpil njemu, ki je sedel na oblaku: »Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, zakaj žetev zemlje je dozorela.«
16. Tedaj je on, ki je sedel na oblaku, zamahnil s srpom po zemlji in zemlja je bila požeta.