37. Nato je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s postom in molitvijo služila Bogu.
38. Prav tisto uro je prišla v tempelj počastit Boga. In pripovedovala je o otroku vsem, ki so pričakovali odrešenje Jeruzalema.
39. Ko so spolnili vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo, v svoje mesto Nazaret.
40. Dete pa je raslo in se krepilo. Bilo je polno modrosti in božja milost je bila z njim.
41. Njegovi starši so hodili vsako leto za velikonočne praznike v Jeruzalem.
42. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot kakor po navadi ob prazniku.