2. Domačini so nas sprejeli neverjetno ljubeznivo. Ker se je napravljalo k dežju in nas je zeblo, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem.
3. Pavel je nabral kup dračja in ga vrgel na ogenj; tedaj pa je zaradi vročine iz dračja švignila kača in se mu privila na roko.
4. Ko so domačini videli, kako mu žival visi od roke, so govorili med sabo: »Ta človek je gotovo morilec: rešil se je iz morja, zdaj pa mu Pravičnost ne pusti, da bi živel.«
5. Pavel pa je kačo stresel v ogenj, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo.
6. Pričakovali so, da bo otekel ali da se bo hipoma zgrudil mrtev. Dolgo so čakali; nazadnje pa so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega. Tedaj so spremenili svoje mnenje in govorili: »To je bog!«
7. V okolici tega kraja so bila zemljišča; njihov lastnik je bil prvak otoka, z imenom Públij. Ta nas je prijazno sprejel in nas gostil tri dni.
8. Públijev oče je prav tedaj ležal bolan, dajala sta ga mrzlica in griža. Pavel je prišel k njemu in molil, položil nanj roke in ga ozdravil.
9. Po tem dogodku so prihajali tudi drugi bolniki z otoka in bili so ozdravljeni.