6. Zdaj pa stojim pred sodiščem zaradi upanja v obljubo, ki jo je Bog dal našim očetom.
7. Dvanajst naših rodov noč in dan časti Boga, ker vztrajno pričakujejo izpolnitev te obljube, mene pa Judje ravno zaradi tega upanja tožijo, o kralj.
8. Zakaj se vam zdi neverjetno, da Bog obuja mrtve?
9. Sam pri sebi sem mislil, da moram z vso močjo nasprotovati imenu Jezusa nazaréjca.
10. In to sem res počel v Jeruzalemu. S pooblastilom vélikih duhovnikov sem veliko svetih zapiral v ječe; in ko so jih pobijali, sem glasoval za to.
11. Po vseh shodnicah sem se pogosto znašal nad njimi in jih silil k bogokletstvu. Neizmerno sem divjal in jih preganjal celó po tujih mestih.«
12. »S takšnim namenom sem po pooblastilu vélikih duhovnikov in z njihovim dovoljenjem potoval tudi v Damask.
13. Na poti tja sem opoldne zagledal luč, o kralj, svetlejšo od sončne svetlobe, ki je z neba posijala čezme in čez moje sopotnike.
14. Vsi smo popadali na tla in zaslišal sem glas, ki mi je v hebrejskem jeziku govoril: ‘Savel, Savel, zakaj me preganjaš? Težkó ti je, da se upiraš ostnu.’
15. Vprašal sem: ‘Kdo si, Gospod?’ Gospod pa je rekel: ‘Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.